APDEJT.si

V postapartheidni Južni Afriki so pogosti javni protesti, ki se nanašajo predvsem na nezadovoljstvo z zagotavljanjem osnovnih storitev, kot so stanovanja, elektrika in odvoz smeti. Med letoma 2007 in 2013 je bilo povprečno več kot 11 protestov dnevno, raziskave pa kažejo, da se je število protestov v 20 letih po letu 1997 skoraj podvojilo. Zaradi neodzivnosti vlade pri reševanju teh težav protestniki uporabljajo vse bolj militantne taktike, da bi izrazili svoje nezadovoljstvo.

V obdobju po apartheidu v Južni Afriki so pogosti javni protesti, ki so se po letu 1997 skoraj podvojili. Med letoma 2007 in 2013 je bilo povprečno več kot 11 protestov dnevno. Razlog za to je nezadovoljstvo z zagotavljanjem osnovnih storitev, kot so stanovanja, elektrika in odvoz smeti. Zaradi tega se protestniki poslužujejo vse bolj militantnih taktik, vlada pa bi se morala bolj odzivati na te težave, da bi preprečila nadaljnjo eskalacijo nasilja.

Po koncu apartheida v Južni Afriki so pogosti javni protesti, med letoma 2007 in 2013 pa so zabeležili povprečno več kot 11 protestov na dan. Raziskave kažejo, da se je število protestov v 20 letih po letu 1997 skoraj podvojilo. Protesti, povezani z nezadovoljstvom z javnimi službami, kot so oskrba s stanovanji, elektriko in odvoz smeti, postajajo vse bolj militantni. Bolj odzivna vlada bi lahko preprečila zaostrovanje protestov.

V Avstraliji pravniki za človekove pravice in zagovorniki demokracije pozivajo k nacionalni zaščiti protestnikov zaradi porasta pravnih ukrepov proti njim. V Gambiji pa voditelj GMC Mai Fatty ne soglaša s protestniki proti Pura, ki so večinoma v priporu zaradi protestiranja brez dovoljenja, a poudarja pravico do protesta kot temelj demokracije.